Sreča je psihično blagostanje

Naše psihično blagostanje ali sreča

Sreča je psihično blagostanje

Sreča je psihično blagostanje

Življenje, kakršnega živimo danes, je življenje, ki smo ga izbrali z našimi preteklimi odločitvami. Z njimi smo določili izid situacije in s tem v merodajno vplivali na naše počutje, naš dolgotrajni notranji mir ali dušni blagor, ki ni nič drugega kot občutenje zadovoljstva in srečnosti v življenju čemur je stroka dodelila naziv psihično blagostanje oz. sreča.

Članek je bil objavljen v reviji Sensa (poletje 2018) v rubriki Človek, zavestni ustvarjalec

Kljub temu se ne zavedamo, da v sebi nosimo vse odgovore s katerimi lahko naše življenje, kadarkoli nam okoliščine več ne ustrezajo, preoblikujemo - če se le za to odločimo. Želeni rezultati bodo dosegljivi prej s spremembo sebe in svoje naravnanosti kot s spreminjanjem okoliščin. Dejstvo, da določene okoliščine ne vidimo "kot dobre" je le opozorilo, da se je potrebno spremeniti.

Notranjo spremembo dosežemo le postopoma, korak po korak in zahteva od nas veliko več truda in discipline kot spreminjanje okoliščin, ki ne ustrezajo. Osredotočanje na neugodje še nikoli ni prineslo ugodnih rezultatov. Ob zavedanju tega se lažje osredotočimo na lastne želje, v sebe, kar na daljši rok prinese veliko več občutenja zadovoljstva in srečnosti za življenje. Za lastno počutje, ki je posledica naših odločitev (kako gledamo nase (druge) in kako na lastne možnosti v tem svetu) smo sami odgovorni. Tako kot se počutimo, tako dojemamo življenje, tako se odzivamo na izkušnje kar pa vpliva na naše nadaljnje ravnanje in odločitve. Kljub temu opažam, da živimo v svetu, kjer za svoje počutje bolj ali manj krivimo zunanje vplive in zelo malo pozornosti posvečamo svojim lastnim potrebam, posebej čustvom. Ločeno obravnavanje zunanjih vplivov in notranjega sveta vodi v dodaten stres in tako si, nezavedajoč se, povečamo težave na vseh ostalih področjih življenja.

Da bi se izognili večjim notranjim pretresom in padcu psihičnega blagostanja je potrebno vedeti kako ravnati sami s sabo torej stopi v ospredje naš čustveni razvoj. Ko si postavljamo življenjsko pomembna vprašanja, se na neki stopnji naš inteligenčni potencial izrabi in ustavi, saj ne najdemo želenih odgovorov. Pravi odgovori se namreč skrivajo v čustvih, ki izhajajo iz modrosti srca, ne iz uma.

Čustva so posledica kemičnega procesa med hormoni in živci, ki je nastal zaradi zunanjega dražljaja (situacije).

V našem telesu za dobro počutje skrbi več hormonov. Med njimi je najpomebnejši serotonin. Več pozitivnih čustev imamo, več ga proizvede telo, boljše se počutimo, naše psihično blagostanje se jača. Čustveno središče je srce. Je indikator čustev, od koder črpamo moč in ustvarjamo pogoje pozitivnega delovanja. Frustracije, vsakodnevni stres, občutki nelagodja, misli, ki povzročajo dvom v sebe in svoje sposobnosti, ljudi ali življenje, so posledica delovanja negativnih čustev. To so nepotrebna stanja, ki ne ustrezajo dani situaciji ali ji celo odpomorejo in so razlog za našo nesrečo. Strah, jeza, potrtost, občutki krivde, niso vedno prijetni. Vendar tudi niso vedno škodljivi. V konstruktivnem smislu so čustva budni regulatorji pri usklajevanju naših želja in ciljev s tem kar počnemo. S tega vidika je koristno včasih imeti "negativne občutke".

Sreča je najvišja oblika stimulacije življenja . Izvira iz pozitivnih čustev, naše lastne aktivnosti, določa našo notranjo naravnanost in počutje in se tudi razkriva vsakemu človeku posebej. Zato se moramo naučiti prisluhniti čustvom in se jim prepustiti, za kar je potrebno izklopiti um, to pa zahteva veliko mero discipline in vztrajnosti pri delu s samim sabo in popolno zaupanje v življenjski proces. Do čustvenih izkušenj ne pridemo enkrat za vselej zato je pomembno, da se naučimo prepoznavati svoja notranja stanja skozi vseživljenjsko učenje. Le pozitiven odziv na zunanje vplive prinese pozitivno notranje stanje, ki je potrebno za naše optimalno delovanje. Produkt tega je občutenje zadovoljstva in srečnosti, čemur je stroka dodelila naziv "Psihično blagostanje" ali na kratko: sreča. Zato ne moremo govoriti o srečnem, zadovoljnem in kakovostnem življenju, če tega v resnici tako ne v sebi ne občutimo.

Stres

Vzrok za naše nezadovoljstvo je vsakodnevni stres, ki je vzrok številnim psihosomatskim težavam in večini obolenj. Zunanji dražljaji sprožijo čustva - kako močno se bomo čustveno odzvali nam pove kje je naša pozornost - ali je usmerjena v lastne želje ali v kritične misli uma. Zato je pomembno, da se naučimo prepoznavati notranja stanja, da bi bili sposobni sami regulirati, koliko bo zunanji dražljaj vplival na nas. Gre za namensko odločitev kateremu glasu bomo dali prednost saj naš um vsebuje tudi pozitivne misli, ob katerih se počutimo boljše, torej misli naše resnične osebnosti, ki izvirajo iz naših lastnih želja. Te misli nam omogočajo potreben notranji mir, občutek spravljenosti s svetom in s samim sabo. Vendar te misli stežka opazimo. Dlje ko smo ujeti v vrtinec negativnih misli bolj se z njimi poistovetimo. Navzven usmerjena pozornost ( v težave, v situacijo, ki je že sama po sebi nelagodna) sproži val negativnih misli in prepričanj, ki ne ustrezajo temu kar želimo. V veliki meri so našemu zavednemu skrite, kljub temu pa lahko čutimo njihovo prisotnost vsepovsod v življenju saj močno vplivajo na vse odločitve, ki so povezane z našimi dolgoročnimi cilji in željami (izbira študija, partnerja, kje živeti, kako živeti, kako služiti denar, naše zdravje, kakšne odnose bomo gradili). Dejstvo, da se negativnih misli večino časa ne zavedamo ne pomeni, da teh misli nimamo. Negativne, kritične misli so plod skritih pomenov in smernic o idealih in načinu življenja, o merilih uspešnosti, ki nam jih vsiljuje družba ali preteklost in ožje okolje v katerem smo odrasli, kjer je primarni izvor teh misli naša družina. V svetu, ki ponuja številne rešitve instant sreče se moramo znati ponovno usmeriti v svoje želje do družine pa ne smemo gojiti zamere niti jo kritizirati. Naša družina je imela z nami le najboljše namene in nas na naši poti spodbujati medtem ko je največkrat sama klonila pod pritiski prevzetih miselnih vzorcev iz njihove družine, zato ni znala drugače z nami kot je. Vendar ne moremo razumeti naših čustve, misli in delovanja dokler ne pogledamo skozi preteklost - kakšno je bilo ravnanje in obnašanje drugih do nas. Kljub temu ne smemo dopustiti, da preteklost narekuje to kar smo zdaj. Naj postane del tega, kar bomo postali.

Škodljivost negativnih misli

Kritične misli so po vsebini že same po sebi takšne, da vlečejo našo pozornost na tisto, kar ne želimo kar povzroča stres. Izkazalo se je, da v neugodnih situacijah ljudje hitreje podležemo negativnim miselnim vzorcem. Nisem si zaslužil, nisem dovolj dober, nimam dovolj znanja, strah me je neuspeha, prihodnosti, zakaj se mi dogajajo hude stvari, zakaj ravno jaz, nikoli ne bom imel dovolj denarja, nisem vreden, take stvari se ne zgodijo ljudem kot sem jaz, jaz nimam te sreče, življenje je trpljenje,spet sem najslabša, nikoli mi ne bo uspelo, saj tako ali tako ne bo nič prineslo - vam je to kaj poznano ? Osredotočanje na to, kar ne želimo, ustvarja negativna čustva, nas zadržuje na mestu, sili k hitrim odločitvam iz stanja straha, obupa, nemoči. Ker razmišljamo iz stanja pomanjkanja tudi z rezultatom ne bomo zadovoljni. Poveča se kritičnost do sebe (kako čutimo do sebe, kako razmišljamo o sebi), vse bolj postajamo nesrečni. Vsakič, ko se srečamo z novimi izzivi v življenju, se naše notranje stanje zaradi novih zahtev in pritiskov, ki nam jih nalaga izkušnja, vrže iz ravnovesja in povzroči stres. Pozabljamo pa, da je skrb samo znak za nujno potrebno spremembo v sebi nikakor pa ne dovoljenje za dodatno, nepotrebno skrb, ki je pri mnogih ljudeh že tako ukoreninjena, da skrbijo samo še iz navade. Tudi, ko ni potrebno skrbeti, si bo um iz navade starega načina mišljenja naložil novo skrb. Dlje, ko se stresu ne posvečamo, dlje ko se ne zavedamo škodljivih misli, ki ga povzročajo, večje so skrbi in dalj časa ne pridemo do uresničitve tega, kar si želimo. Naša notranje stanje se ponovno ojača in stabilizira kadar pride do temeljite notranje spremembe, zaradi katere se lahko na zunanje vplive odzovemo bolj zdravo kot v preteklosti. To dosežemo le z aktivnim, vsakodnevnim prepoznavanjem škodljivih misli ter namenskim usmerjanjem na svoje želje. Tako bomo namesto neželenih in polovičnih rezultatov, kratkotrajnega zadovoljstva, občutenja nelagodja ter s tem povezanimi občutki pospešili izboljšanje pogojev na vseh področjih življenja vključno z zdravjem. Srečo gradimo v odgovornosti do sebe, neodvisno od zunanjih vplivov, zavedajoč se posledic naših odločitev. Vsi poznamo ljudske izreke: "Vse je v naši glavi" in "V srcu smo doma". Zato je najprej treba pozdraviti vse tisto v glavi, kar ne prihaja od srca. V nasprotnem primeru bomo do uresničenih želja in uspeha prišli le mukoma. Pa še takrat ne bomo imeli zagotovila, da bo ta uspeh dovolj dober in da bomo zaradi njega resnično trajno srečnejši.

Sreča skozi srce

Srce v sebi najbolje ve, kaj je sreča. Ko sledimo želji, da bi srečo našli zunaj sebe sprejemamo veliko kompromisov, se prilagajamo drugim ljudem in pogosto živimo neiskreno, zlagano življenje. Naše psihično blagostanje je kazatelj, koliko v resnici poslušamo svoje srce ali koliko bolj verjamemo glavi, kar se kaže v štirih različnih stopnjah

1. stopnja: nesrečnost

Kadar doživljamo več negativnih čustev kot pozitivnih je naše psihično blagostanje (naš dušni blagor, notranji mir) ogrožen. Ko so na delu negativna čustva se nam vse zdi težko, življenja ne doživljamo v trenutkih ampak v letih, ki odletijo mimo nas. Nimamo pravega zadovoljstva, počutimo se, kot da nam nič ne uspeva, nenehno nas dohiteva občutek, da v ničemer nismo dovolj dobri, želimo si spremembe, pa ne vemo kako do nje in kaj spremeniti. Svet je za nas nenaklonjen prostor poln trpljenja, nad ljudmi in nad sabo smo razočarani, vse to pa vodi v občutke tesnobe, jeze, nemira, napetosti, žalosti, potrtosti in nas na dolgi rok onesrečuje.

2. stopnja: odvisna srečnost

Je kratkotrajna srečnost, ki se pojavi, ko se poskušamo izogniti nesreči. Naše počutje je odvisno od "tolažilcev", kot so razne odvisnosti. Te nas sicer nekaj časa izpolnjujejo na dolgi rok pa škodujejo. To so: nezdravi odnosi, pretirano nakupovanje ali skladiščenje, prenajedanje, pretirana družabnost, alkoholizem, odvisnost od izgleda, igre na srečo. Pri tem se hitro ujamemo v past iluzije ega, da smo pa pravzaprav srečni.

3. stopnja: slepa srečnost

Ta sreča je odvisna od vsega kar nas obdaja: dobri odnosi, uspeh v službi, denarna in materialna preskrbljenost, varnost. Čeprav smo zadovoljni, kadar vse to imamo se velikokrat ne zavedamo, da postanemo nesrečni, kakor hitro ta isti dejavniki tudi odpovejo. Za našo trajno srečo že zdavnaj ni dovolj več kopičiti stvari skozi življenje. Bolj je pomembno v kakem notranjem stanju bivamo na tem svetu.

4. stopnja: globoka srečnost

Globoka srečnost izhaja iz globokega občutka notranjega miru, ne glede na zunanje dejavnike in je najvišja oblika stimulacije življenja, ki ga istočasno zaznamuje spokojni občutek izpolnjenosti, spravljenosti s samim sabo in svetom. Globoka sreča ni nekaj, kar imamo ali nimamo, ali nekaj kar pridobimo - je stanje v katerem smo. To ne pomeni, da moramo vsak dan skakati do stropa od veselja ali biti pretirano navdušeni nad vsem kar počnemo. Globoka sreča prihaja iz zdravega uma in zdravih misli v njem, ki pa niso le bežno, pozitivno čustvo ali razpoloženje. Zdrave misli so temelj za naše optimalno stanje in zdravo bivanje na tem svetu. Za ohranjanje globoke sreče je potrebno reprogramiranje našega uma (mišljenja). Gre za proces, kjer je uspeh odvisen od tega, kako dolgo smo uporabljali stari način mišljenja. Z aktivnim delom na sebi se počasi in postopoma ponovno povežemo s sabo in s svojimi željami, ki prihajajo in se odražajo iz srčnih globin, kjer bivata globoka sreča in modrost.

Pri tem je lahko v veliko pomoč Coaching

Med procesom coachinga poteka hitrejša, temeljitejša in učinkovitejša sprememba in reprogramiranje kritičnih misli v spodbudo, pri tem pa posameznik prejme dodatne pomembne usmeritve za samomotivacijo in vzdrževanje pozitivnega načina pogovarjanja s samim sabo.

Če smo v življenju relativno veliko časa namenili staremu načinu razmišljanja bomo morali vložiti bistveno več časa v sebe, da bi lahko na novo programiran um deloval brezhibno in bil vedno na voljo. Coach vas nauči kako ne poslušati kritičnih misli. Proces reprogramiranja je končan, kadar nov način mišljenja postane navada, kar se pokaže kot izboljšanje počutja in kvalitete življenja.

Kdor išče srečo, najde

Vsak človek išče srečo in ima pravico do nje, vendar ta pravica leži v samoodgovornosti in odločitvi, kateremu glasu bomo v življenju namenjali več časa. Zraste tisto, kar hranimo ali drugače povedano: čemur namenjamo več pozornosti. Usmerjanje pozornosti vstran od negativnih misli, ki nas v našem ravnanju omejujejo in ustvarjajo nesrečnost, je veščina, katero se moramo naučiti, če želimo pri tem trajni uspeh. Globoka sreča pa ni le pozitivno razmišljanje kot to slišimo danes pri mnogih sodobnih gurujih. Je predvsem zavedna odločitev poskrbeti za odsotnost negativnih misli in čustev preteklosti, ki nam onemogočajo izpolnjevanje vseobsežujoče življenjske naloge (nečesa, kar nas navdaja z voljo, vztrajnostjo, hvaležnostjo in po kateri bomo hrepeneli ves čas). Pri tem so v veliko pomoč tesni in zdržljivi medsebojni odnosi in življenjski smisel, ki je odgovor na vprašanje: čemu počnemo vse to kar počnemo? Globoka sreča je gorivo, potrebno za nenehno raziskovanje in razvijanje samega sebe. Pri tem igra čustveni razvoj pomembno vlogo. Pot do sreče je za vsakega od nas drugačna. Nekdo bo prehodil krajšo pot, drugi daljšo, nekateri jo iščejo celo življenje. Treba se je zavedati, da nam je vse, kar izkusimo in doživimo, dano z namenom. Lahko rečem, da se imam za srečno, saj se zavedam spoznanja, katero staro mišljenje me je v preteklosti vodilo po napačnih poteh. Do tega spoznanja lahko pridete tudi vi. Vendar pozor. Nobena pot ni napačna, dokler se zavedate, da lahko vsako pot kadarkoli in kjerkoli obrnete v pravo smer, sebi v prid, ko se za to odločite. Vse je v naših glavah - kritik, ki vsako odločitev presoja tako dolgo da ne storimo ničesar iz straha, sramu i.t.d. ali moč, da vsako izkušnjo izkoristimo kot spodbudo. Nenazadnje tudi ta tiči v naši glavi - razlika med bolj srečnimi in manj srečnimi ljudmi je le, da srečni ljudje podrejajo svoj um in sposobnost mišljenja, njihovim srčnim željam, manj srečni ljudje pa svoje srčne želje podredijo umu in kritiku v njem. In kako je pri vas ?

OCENA PSIHIČNEGA BLAGOSTANJA

Koliko ste resnično srečni in zadovoljni lahko preverite v vaši osebni "oceni psihičnega blagostanja" (OPB).

Izdelava spletnih strani