Umetnik v stiski

Danes biti umetnik - glasbenik, producent, pisec tekstov, DJ, VJ - v raznih (sub)kulturah: EDM, Techno, Hiphop, DnB, predstavlja mnogim ljudem sanjsko delo. Vidijo se potovati po svetu, z ogromno oboževalcev, da delajo kar radi delajo in da so za to tudi plačani. Sliši se kot življenje v čudežni deželi, vendar resničnost hitro udari po glavi.

Umetnik je sam svoje delo. Osebnost in poklic se združita v eno, pogosto dela 24 ur na dan, vsak dan v tednu in ima stalen občutek, da ne sme nikoli prenehati delati, vendar velikokrat kljub svojemu slovesu, spodbujenem preko družabnih medijev, živi relativno slabo. Čeprav je umetniški proces sam po sebi za večino umetnikov katarza, velikokrat težko odklopijo in so nenehno izpostavljeni nevarnosti, da se bodo na tej poti izgubili s tem pa tvegajo, da ne bodo mogli izpolniti svoje ustvarjalnosti.

Ne preveč prijazni življenjski pogoji v katerih se dandanes znajde veliko umetnikov neposredno škodujejo njihovemu ustvarjalnemu procesu, znatno povečajo stres, slabšajo duševno blaginjo in negativno vplivajo na kakovost življenja. Zato se vse bolj pogosto dogaja, da se umetniki soočajo s težavami emocionalno-duševne narave in so tudi v primerjavi z ostalimi poklici (kot kažejo razne študije), bolj dovzetni za njih.

Najpogostejši vzroki psihičnih pritiskov

1. Delovno okolje: tesni načrti turnej, konkurenca na trgu, strogi roki, pritiski zaradi dajatev v industriji, navezanosti na pogodbe, agencije, denarnih subvencij
2. Neenakomeren življenjski ritem: umetniki zaradi svojega poklica velikokrat težko vzdržujejo normalno socialno življenje z "normalnim" svetom, ki ohromi njihov občutek socialne vrednosti, samopodobo in samospoštovanje. Nizko samospoštovanje privede do rutine in nekonstruktivnega ravnanja, saj izvajajo dejavnost le še zaradi izboljšanja svojih pomanjkljivosti z namenom doseganja »ustreznosti/primernosti« nasprotno pa visoka socialna vrednost spodbuja razvoj lastnih sposobnosti zaradi doseganja osebne odličnosti in kakovosti.
3. Zastarele strukture industrije »umetnosti« ki delujejo na podlagi količine, ne kakovosti. Umetnik želi izvajati umetnost, ker ga to veseli, industrija pa s to umetnostjo želi le zaslužiti in vleče denar vstran od tistih, ki ga dejansko prinašajo.
4. Obremenjujoč in negotov finančni položaj, šibka socialna varnost: ni jamstev za neplačane honorarje, ki v mnogih primerih služijo za preživetje, ni plačanega dopusta, bolniške, prispevkov za pokojninsko, invalidsko ali brezposelnost, ni prispevkov za starševsko varstvo, možnosti za življenje in načrtovanje prihodnosti so omejene
5. Lastna negotovost v povezavi z: »naslednjo zaposlitvijo/projektom; delovnimi pogoji; višino plačila; finančno neodvisnostjo
6. Večje obremenitve zaradi stalnega iskanja »dela«, potovanja med več "delovnimi mesti na več mest", stalno prilagajanje novemu delovnemu okolju, večja odgovornost za lastno usposabljanje in izobraževanje ter delovno opremo

Nudim svetovanje, podporo in usmeritev pri posledicah/težavah:

1. Emocionalno-duševne vsebine: splošno nezadovoljstvo, pogostejši pojav utrujenosti in depresivni simptomi, prekomerna trema, anksioznost, motnje spanja, napadi panike, eksistencialni strahovi, občutki neustreznosti, strah pred nastopanjem, pomanjkanje koncentracije, pomanjkanje ustvarjalnosti, pozabljivost, nelagodna počutja in čustvena stanja, pomanjkanje motivacije za pisanje, neuspehi (odpovedovanje nastopov), ki vodijo v kritičnih primerih (Aviici, Keith) tudi do samomora
2. Posledice šibke socialne in finančne varnosti: pomanjkanje samospoštovanja, nizka samozavest, povečanje občutkov sramu, jeza, bes, kjer je lahko v hujših primerih posledica tudi resignacija oz. opustitev izvajanja umetnosti.
3. Pomanjkanje spoštovanja in prepoznavnosti
4. Telesne obremenitve različne bolečine in bolezni, ki otežujejo izvedbo umetnosti
5. Šibkejši imunski sistem in slabše zdravje
6. Pogosteje in močneje predpisana psihotropna zdravila
7. (Zlo)raba alkohola in drugih substanc

Pravilno obravnavanje stresa, čustvena inteligenca in pridobivanje spretnosti obvladovanja sebe (in okoliščin) igrajo pomembno vlogo v življenju umetnika. Kadar tem področjem ni namenjeno dovolj pozornosti pride do padca lastne zmogljivosti, storilnosti, potenciali ostanejo nerazviti, posledice pa so slabše psihološko zdravje in duševna blaginja ter nižanje kakovosti življenja.

Poglejte tudi na:

• Coaching za umetnike za razvoj osebne kakovosti in poklicni napredek
• Ocena psihičnega blagostanja