NLP ali nevrolingvistično programiranje

Orodje za odličnost na vseh področjih življenja

NLP ali nevrolingvistično programiranje

NLP ali nevrolingvistično programiranje

  1. Opredelitev, zgodovina in pomen NLP
  2. Kaj je NLP - nevrolingivstično programiranje
  3. Kako si lahko pomagam z NLP?
  4. Kaj pomenijo posamezne besede v NLP?
  5. Predpostavke NLP
  6. Pomen NLP in lastnosti podzavesti
  7. Model komuniciranja v NLP
  8. Deset pravil NLP

Opredelitev, zgodovina in pomen NLP

Nevrolingvistično programiranje (NLP) ima prav tako kot pozitivna psihologija korenine v kognitivni psihologiji. Zajema več različnih modelov "odličnosti", ki so praktično naravnani in uporabni tako v poslovnem kot v zasebnem življenju. NLP je nastalo v zgodnjih sedemdesetih letih, ko je dr. John Grinder pričel sodelovati z Richardom Bandlerjem, študentom psihologije, ki se je zelo zanimal za psihoterapijo. Njun mentor je bil Gregory Bateson, antropolog in filozof.

To je bil čas, v katerem sta se razcveteli pozitivna psihologija in preučevanje pozitivnih karakteristik ljudi. Bandler in Grinder sta preučevala jezikovne vzorce, fiziologijo in mentalne procese treh izjemnih terapevtov: Fritza Perlsa, ki je bil začetnik geštalt terapije, Virginijo Satir, strokovnjakinjo za težke družinske razmere, za katere so drugi terapevti bili prepričani, da so nerešljive, in Miltona Ericksona, ki je svetovno znani hipnoterapevt. Vse to z namenom, da bi lahko kasneje njihove vedenjske in miselne vzorce prenesla na "običajne" ljudi in tako zajamčila vsesplošno uporabnost. Po končanem procesu modeliranja sta odkrila vzorce, ki so bili skupni vsem trem terapevtom ter so jih uporabljali v svojih terapijah za hitre in trajne spremembe. Na temelju teh sta izdelala učinkovit sistem metod, s katerim lahko drugače programiramo naše mišljenje. Tudi Maslow je preučeval osebe, ki so po njegovem mnenju visoko samoaktualizirane. Iskal je "nadpovprečno stanje", ali, kot temu pravimo v nevrolingvistiki, "odlično" stanje. Maslow je trdil, da je večina ljudi "prilagojena, povprečna", kar pa ni v skladu z naravno, notranjo težnjo človeka po samouresničevanju.

Kaj je NLP - nevrolingivstično programiranje

Nevrolingvistika je:

  • odnos do življenja, ki ga zaznamujeta radovednost in veselje do učenja;
  • metodologija, ki je zasnovana na domnevi, da ima vsako vedenje določeno strukturo, ki jo je mogoče posnemati, se jo naučiti in spremeniti;
  • inovativna tehnologija, ki omogoča posamezniku zaznavanje informacij in urejanje teh na način, ki pelje k doseganju ciljev, ki so se v preteklosti zdeli nedosegljivi

Razvila se je v dve smeri, ki se med seboj dopolnjujeta:

  • NLP kot proces odkrivanja vzorcev odličnosti na različnih področjih in
  • NLP kot učinkovit način mišljenja in komuniciranja, ki ga uporabljajo izjemni posamezniki

NLP je zelo konkretna, stvarna, praktična in izjemno uspešna metoda za doseganje resničnih in trajnih osebnostnih sprememb v najkrajšem možnem času. Je študija strukture naše subjektivne izkušnje in jezikovnih vzorcev, s katerimi se naša izkušnja izraža. Sloni na različnih teorijah in področjih: lingvistika, splošna semantika, antropologija, filozofija, sistemsko razmišljanje, psihologija, psihoterapija, matematika in računalništvo, epistemologija, nevrologija, nevroznanost ter drugi vplivi in viri (psihosinteza, vzhodne religije).

Kako si lahko pomagam z NLP

Z metodami NLP se usposobimo uravnavati in usklajevati, z namenom da bi delovali na polno (čustveno-razumsko usklajeni) in tako uresničevali lastne potenciale. NLP prepoznava omejitve, ki smo si jih postavili sami in nas nauči izkoristiti širok spekter možnosti s tem pa dostop do sreče, zadovoljstv ain uspeha na vseh področjih, ki se jih lotimo. NLP vsebuje dinamične tehnike in metode ki nas pripeljejo do pozitivnih in globoko kreativnih stanj zavesti s pomočjo katere lažje dosežemo cilje tudi na tistih področjih, ki so se do zdaj zdela nedosegljiva in nedostopna. NLP pomaga k ustvarjanju odličnosti na katerem koli področju vašega življenja! • Želite boljše komunicirati s seboj in z drugimi? • Želite vedeti kako biti uspešen,zadovoljen,srečen in zdrav (v poslu in osebnem življenju) ? • Ste utrujeni od starih miselnih in čustvenih vzorcev, jih želite spremeniti? • Želite iz sebe stisniti še več? • Vas zanima ustvarjanje boljših odnosov (v osebnem in poslovnem življenju)? • Imate morda težave z grajenjem odnosov z drugimi? • Imate kakšno fobijo ali strahove (javno nastopanje) ali vas prežema nelagodje- si želite to spremeniti ?

Kaj pomenijo posamezne besede v NLP

Da bomo lažje razumeli pomen besedne zveze NLP, si najprej poglejmo, kaj pomenijo posamezni deli: nevro, lingvistično in programiranje.

Nevro Izraz nam pove, kaj se dogaja v naših možganih, kako mislimo. Gre za možganske procese in preučevanje teh. Je osnovna zamisel, da vse naše vedenje izhaja iz informacij, ki v naše možgane prihajajo s pomočjo petih čutov: vida (vizualno), sluha (auditivno), giba in čuta (kinestetično) ter vonja (olfaktorično) in okusa (gustatorično). Na osnovi teh informacij se ustvarjajo notranje slike, ki vplivajo na naše notranje stanje in se odražajo v zunanjih fizioloških spremembah. Z opazovanjem lahko prepoznamo dogajanje v človeku. Bolj se zavedamo svojih miselnih vzorcev, lažje uravnavamo svoje vedenje in ga kontroliramo. Nevrologija obsega nevidne miselne procese in fiziološke odzive na misli, dogodke

Lingvistično Lingvistika je veda o jeziku, ki nas poduči, kako besede, ki jih izrečemo, vplivajo na naše izkušnje. “Lingvistični” del pove, da jezik uporabljamo za urejanje svojih misli in vedenja (Novak, http://www.velosimed.com/javno/dokumenti/nlp%20povzetek.pdf). Jezik je orodje, s katerim sprožimo in stimuliramo aktivnosti v naših nevroloških sistemih. Da bi lažje komunicirali s sabo in z drugimi, je dobro poznati, kako z besedami opisujemo svoja doživetja. Stvari ne opisujemo takšne, kakršne so, temveč kako mislimo o njih (kakšno predstavo imamo). Temeljna možnost za lažje preusmerjanje na pozitivne cilje je sprememba jezika, ki je pomembna oblika zavestnega razmišljanja Naše misli, ki se izražajo z besedami, niso samo odziv na dogodke, ampak spreminjajo tudi posledice. Besede lahko izzovejo pozitivne in negativne asociacije. Pozitivne so tiste, ki so usmerjene k cilju in krepijo motivacijo približevanja, negativne pa krepijo motivacijo izogibanja. Slednjih ne uporabljamo na sebi. Vzemimo za primer nekoga, ki ima težavo z debelostjo, in si predstavljajmo, da se nenehno zmerja z izrazi, kot so: odurnež, debeluh, zalitež, zamaščen, nagravžen. V tem primeru si lahko zaradi samopomilovanja uniči voljo in motivacijo za doseganje cilja. Tudi si ne boste ob najmanjšem porazu rekli "zguba", raje se za vsak majhen korak pohvalite.

Programiranje Že sama beseda programiranje daje vedeti, da je tesno povezano z računalništvom. Programiranje se nanaša na načine, ki jih lahko izberemo za organiziranje svojih misli in dejanj. Programi so vzorci našega vedenja in prepričanja. Brez programa noben računalnik ne bo deloval; tudi ne človek. Predstavljajte si, da so možgani naš računalnik. Sami po sebi nimajo nikakršnih sposobnosti. Šele z našimi izkušnjami, vzgojo in šolanjem so se usposobili, da lahko čutijo, mislijo, delujejo in da smo zmožni zahtevnih procesov. Delovanje naših možganov je odvisno od tega, kako smo jih in kako jih še programiramo. Nevrolingvistika raziskuje, kako se v človeških možganih kaže, pojavlja, obstaja, živi in oblikuje jezik ter kako ga naši možgani preoblikujejo. "V primerjavi z računalnikom je naše telo torej (skupaj z vsemi organi in možgani) nekakšna strojna oprema, ki postavlja določene omejitve. Naše misli, občutki in sposobnosti pa so programska oprema torej programi, na podlagi katerih postanemo ljudje z vsemi svojimi sposobnostmi razmišljanja." NLP pomaga premagovati osebne težave in pripomore k osebni rasti in zavedanju, da si nehote in nevede postavljamo meje. Sami smo tisti, ki se prepričujemo, da preko njih ne moremo.

Katere so pomembne predpostavke v NLP

NLP temelji na štirih predpostavkah, ki pogojujejo njegovo uspešno uporabo

1. steber: ciljna naravnanost. Če bi radi vedeli, kaj v življenju spremeniti, moramo najprej vedeti, kaj delamo. Da bi bili uspešni, moramo vedeti: kaj si želimo (cilj), kako bomo to dosegli, kako bomo vedeli, da smo to dosegli, kaj potrebujemo, da to dosežemo, kdo nam lahko pri tem pomaga in kaj je prvi korak na poti do tega. Zato je dobro oblikovan cilj prvi predpogoj, da dobimo tisto, kar želimo (o čemer razmišljamo, sanjamo, hrepenimo). Naši možgani so nagnjeni k temu, da dobijo tisto, o čemer razmišljamo. So ciljno naravnani in sprožajo akcije, ki so posledica notranjih procesov (kako zaznavamo, mislimo, čutimo). Dobro oblikovani cilji so predpogoj, da bi imeli življenje, kakršnega želimo.

2. steber: dober stik. Vsi smo si različni. Kolikor je ljudi na svetu, toliko je različnih svetov. Imamo svoj notranji svet, ki upravlja z nami in po katerem se ravnamo. Za sporazumevanje s samim sabo (ali pa drugimi) potrebujemo sposobnost zaznavanja in sposobnost povezave z našo naravno težnjo (usklajenost). Dober stik s sabo je proces, v katerem pridobimo pozornost in zaupanje lastnega podzavestnega uma, da nam sledi. Pri tem ne smemo pozabiti, da ima vsak človek v osnovi pozitivno namero. Podpora, zaupanje in razumevanje so potrebni tako v odnosu do drugih kot v odnosu s samim sabo. Ne moremo od drugih želeti zaupanja, če ne zaupamo sami sebi, ne moremo motivirati drugih, če ne znamo motivirati sebe.

3. steber: čutna ostrina. Ko enkrat vemo, kaj si želimo in kam hočemo priti, potrebujemo znake, ki nam kažejo, ali se gibljemo v želeni smeri k cilju ali se od njega odmikamo. Čutne podrobnosti so nujno potrebne, da bi vedeli, kaj se dejansko dogaja. Majhne vendar ključne spremembe so tiste, ki odražajo dogajanje v naši notranjosti (smo zaskrbljeni, navdušeni, zamišljeni, vzhičeni, vznemirjeni, odsotni, zdolgočaseni). Čutna ostrina je sposobnost globokega zaznavanja čutnih impulzov s čutnimi kanali vida, sluha, tipa, vonja in okusa. Nujna sestavina modela NLP je urjenje v čutni ostrini. Tako se naučimo, kam usmeriti pozornost (tja bodo namreč možgani sledili). Čutno ostrino lahko vadimo tako, da se ob vseh pomembnejših dogodkih, situacijah v trenutku, ko dogajanje doseže vrhunec (ugoden), vprašamo, kaj vidimo, slišimo, čutimo, okusimo, vonjamo. Tako si bomo tudi pozneje lažje priklicali v spomin ugodne situacije in izbrali tiste čutne dražljaje, motivatorje, ki so povečali našo čutno zaznavo.

4. steber: prožnost v vedenju. Ko vidimo, da je rezultat našega vedenja drugačen, kot smo pričakovali (želeli), moramo biti dovolj prožni, da to vedenje spremenimo. Ne moremo namreč pričakovati drugačnega rezultata, medtem ko je naše vedenje še zmeraj isto. Zaradi te lastnosti se lahko prilagodimo drugačnim in nepredvidljivim življenjskim situacijam. S prožnostjo v vedenju lahko dosežemo isti (ali drugačen) rezultat, vendar bo pot, kako bomo prišli do tja, drugačna. Morda bo to prav tista, ki je nismo načrtovali. Prožnost je izjemno pomembna in večkrat predstavlja ključ do uspeha, saj smo v primeru, da imamo na voljo samo eno možnost, kako bi se na nek dogodek odzvali, v svojem delovanju lahko zelo omejeni

Pomen NLP in lastnosti podzavesti

Pomen nevrolingvističnega programiranja: Pri vseh živih bitjih imajo možgani funkcijo preživetja, pri ljudeh pa poleg tega opravljajo še višje možganske funkcije, ki so povezane z zavestjo. Že stari Grki so prišli do prvih spoznanj, kako so povezani možgani in naše duševno delovanje. Platon je govoril, da je sposobnost razmišljanja v glavi, v možgane pa naj bi se vtisnile izkušnje. Po Freudu si delovanje naše duševnosti lahko predstavljamo kot ledeno goro: majhen del je na površini, večji del je nezaveden.

Naša podzavest ima naslednje lastnosti:

  • shranjuje in ureja spomine,
  • je zakladnica čustev,
  • zadrži potlačena čustva v nezavednem zaradi zaščite,
  • racionalizira potlačene negativne spomine in jih posreduje zavednemu,
  • krmili telesne funkcije,
  • sodeluje z zavednim in upravlja z zaznavanjem,
  • ustvarja, shranjuje, razporeja in posreduje "energijo",
  • reagira z instinkti in navadami,
  • potrebuje ponavljanje za dolgoročne projekte,
  • želi iskati in odkriti vedno več in več,
  • za delovanje ne potrebuje nobenih delov,
  • deluje na ravni simboličnega,
  • potrebuje racionalizacijo (vse jemlje osebno),
  • deluje po načelu linije najmanjšega upora,
  • ne procesira zanikanja

Naša zavest lahko vedenje omejuje (ali spodbuja). Med višje zavestne funkcije sodijo: mišljenje, zaznavanje, predstave, spomin, govor, učenje, hotenje, smotrno ravnanje. Raziskave so pokazale, da smo vsako sekundo izpostavljeni (v računalniškem jeziku) več kot 10 milijonom bitov informacij, naše zavedno pa je zmožno obdelati le med 5 in 40 bitov informacij v sekundi.

Kako poteka komunikacija po modelu NLP

Kako potem poteka proces zaznavanja informacij in kako se izognemo obremenitvi zavednega? Richard Bandler in John Grinder sta razvila komunikacijski model NLP. Ta temelji na kognitivni psihologiji in nam pomaga razumeti, kako komuniciramo sami s sabo (kako vidimo svet) in kako te informacije možgani organizirajo (zakaj vidimo svet takšen, kot ga vidimo).Kot pravi Dilts: ljudje delujemo na podlagi lastnih interpretacij sveta, ki jih zaznavamo z našimi petimi čutnimi kanali vida, zvoka, tipa/čuta, vonja in okusa Preden se pojavi notranja predstava dogodka (naše izkušnje), možgani najprej prefiltrirajo dogodek skozi naše notranje filtre. Pri tem tečejo trije procesi: izbris, popačenje in posploševanje. Vse, kar zaznavamo in mislimo, so torej naša doživljanja. Torej lahko samo na podlagi našega subjektivnega doživljanja razlagamo in ocenjujemo našo motivacijo in delovanje. Svet, v katerem smo, je svet, kot ga vidimo in doživljamo. In svet, kot ga vidimo in doživljamo, ima za nas pomen in smisel.

Deset pravil v NLP

"Nevrolingvistika torej pomeni prehod od nezrele k zreli osebnosti, od tiste, ki ne more rasti k tisti, ki se lahko razvija. Z njimi dosežemo čim bolj kongruentno, integrativno in karizmatično delovanje Da bi si lahko kar se da učinkovito sami pomagali, je potrebno upoštevati nekaj temeljnih resnic.

1. Ljudje se ravnamo po lastnem notranjem zemljevidu sveta, ki ga imenujemo tudi mentalni zemljevid. Zunanjega sveta ne vidimo, vidimo samo našo lastno predstavo o svetu. To pomeni, da si svojo resničnost ustvarjamo sami. Predstava, ki jo dobimo npr. v medsebojnih odnosih z drugim, je vedno le delna. Zemljevid še zdaleč ni pokrajina, naše predstave pa še zdaleč niso prava podoba drugega. Zato se moramo naučiti sprejemati tudi podobo sveta, kakršno nosi v sebi drugi, čeprav se razlikuje od naše.

2. Najboljši je tisti zemljevid, na katerem je vrisano čim več poti. Cilj vsakega spreminjanja je ustvariti več možnosti izbire v načinu vedenja, zaznavanja in ravnanja. Čim bolj natančen je zemljevid in čim več poti je na njem, tem več je možnosti, da bomo dosegli svoj cilj.

3. Vsako vedenje in delovanje ima pozitivno namero. Če jo spregledamo, še bo vedno kje ostala sled odpora, ki nam prepreči, da bi stopili na novo pot. Ljudje delamo najbolje v danem trenutku. Če se želimo odvaditi kajenja, moramo upoštevati pozitivni vidik (sprostitev, spodbujanje koncentracije) in ga ločiti od poti, ki pelje preko kajenja. Za negativno ocenjenim vedenjem moramo razkriti pozitivni vidik, saj bomo samo tako lahko razvili novo obliko vedenja.

4. Vsaka izkušnja ima svojo strukturo (ob spominu na prvo ljubezen se vsakemu človeku zbudi spomin – bolj je živ, več različnih občutkov nam je uspelo ohraniti). Tudi negativna izkušnja ima svojo strukturo. Sestavni deli izkušnje so čutne zaznave. S spremembo posameznih sestavin se izkušnja (negativna) lahko spremeni.

5. Za vsak problem obstaja rešitev. Vsak problem je najprej nek dogodek, pojav v svetu, kajti nič, kar se zgodi, ni problem zase, problem kot tak, ampak to postane zaradi interpretacije tega dogodka po našem notranjem mentalnem zemljevidu (modelu sveta). Vprašajmo se, kaj pridobimo, če verjamemo, da je problem nerešljiv. Kaj pa če mislimo, da je mogoče za vsak problem poiskati rešitev? Moramo vedeti, da usmeritev k problemu vodi le k novemu iskanju teh, usmeritev k cilju pa k iskanju ciljev in s tem rešitvi problemov.

6. Vsak človek razpolaga z vso močjo, ki jo potrebuje. V sebi nosimo vse, kar potrebujemo, da bi lahko bili uspešni. Sanje in želje nam ne bi bile dane, če ne bi imeli sposobnosti jih uresničiti. Večkrat smo prepričani, da resursov sploh nimamo, v resnici pa nam niso vedno zavestno dostopni ali pa po njih le redkokdaj posežemo. Čutne zaznave so viri notranjih moči ali notranje motivacije in so temelj vsake izkušnje.

7.Telo in duh sta del enotnega sistema in vplivata drug na drugega. NLP obravnava posameznika kot psihosomatsko bitje. Strokovnjaki so že zdavnaj dokazali, da bolezni ne moremo razjasnjevati samo s telesnimi simptomi. Velik del modernih bolezni (depresije, stres, nevroticizem) je posledica porušenega psihosomatskega sistema.

8.Komunikacija dobi končen pomen z rezultatom. Tako pri sporazumevanju med ljudmi kot pri razumevanju samega sebe pogosto pride do kratkega stika. Ni pomembno, kaj mislimo, da bi naredili, ampak naj bi naredili tisto, kar želimo.

9.Ni neuspehov in porazov, so samo povratne informacije oz. odzivi, ki nam pokažejo, ali smo še na pravi poti do cilja. Vsaka ovira ni nič drugega kot povratno sporočilo, kako učinkoviteje ravnati, da bi prišli do cilja.

10.Če nekaj ne deluje, poskusi nekaj drugega. Mnogi ljudje vztrajajo pri tem, kar delajo, čeprav ne dosežejo uspeha. Težava se pojavi, ko vztrajamo tudi takrat, ko obstajajo dokazi o nasprotnem (da je določen način slab ali škodljiv). Delujemo običajno že tako avtomatizirano (navada, stari vzorec), da niti ne pomislimo, da bi lahko kaj spremenili. Brez spremembe vedenja ni drugačnega rezultata. Ko vidimo, da nekaj ne deluje, poskusimo nekaj drugega. Še vedno je bolje, da imamo izbiro, kot da je nimamo."

OCENA PSIHIČNEGA BLAGOSTANJA

Koliko ste resnično srečni in zadovoljni lahko preverite v vaši osebni "oceni psihičnega blagostanja" (OPB).

Izdelava spletnih strani